- Slovenci menijo, da so podnebna in okoljska vprašanja največji izziv njihove države. V EU za svojo državo menijo tako samo še Danci.
- Dobri dve tretjini Slovencev menita, da je treba v prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo odpraviti tudi neenakosti.
- Tri četrtine jih meni, da je treba za zeleni prehod ukiniti subvencije in davčne olajšave za letalska in vsa druga podjetja, ki so zelo odvisna od fosilnih goriv.
- Večina bi jih pristala na zvišanje dohodnine, če bi to pomagalo tistim z najnižjimi dohodki, da se prilagodijo podnebnim politikam.
- Večina jih meni, da bi morala vlada finančno odškodovati države, ki trpijo zaradi podnebnih sprememb, h katerim same niso prispevale.
Za Slovenci je še eno zahtevno leto, zaznamovano ne le z inflacijo, temveč tudi s katastrofalnimi poplavami[1]. Raziskava EIB kaže, da se med Slovenci krepi zavedanje o tem, kako velik vpliv imajo podnebne spremembe in kako nujni so takojšnji ukrepi, tako doma kot po svetu. Med tri največje izzive svoje države[2] Slovenci uvrščajo posledice podnebnih sprememb in propadanje okolja (67 % anketirancev), višje življenjske stroške (65 % anketirancev) in dostop do zdravstvenega varstva (46 % anketirancev).
Zahteva po pravičnem prehodu doma in v državah v razvoju
Zeleni prehod bo s stroški in nefinančnimi posledicami po vsej verjetnosti vplival na osebne proračune, pri čemer bodo gospodinjstva z nižjimi dohodki najbolj prizadeta.
Večina Slovencev – ti se soočajo z visoko inflacijo – zahteva poštene politike za boj proti izrednim podnebnim razmeram. 68 % (kar je na ravni povprečja EU) jih meni, da je treba v prehodu na nizkoogljično gospodarstvo odpraviti tudi socialne in ekonomske neenakosti.
Hkrati jih le 39 % verjame, da je vlada sposobna izpeljati takšen pravičen prehod.
Eno od vprašanj za anketirance je bilo, ali naj države v razvoju prejmejo odškodnino za lažje spopadanje s podnebnimi spremembami, kar bo verjetno tudi osrednje vprašanje na Konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2023 v Dubaju (COP28). Slovenci so odgovorili pritrdilno: podpreti moramo na podnebne spremembe najobčutljivejše države ter zagotoviti globalno pravičen prehod na podnebno nevtralno in odporno družbo.
62 % Slovencev (kar je 2 odstotni točki nad povprečjem EU in na primer 10 odstotnih točk nad Nemčijo) se strinja, da bi morala vlada finančno odškodovati prizadete države in jim olajšati spopadanje s podnebnimi spremembami.
[1] Podnebna raziskava EIB je potekala med 7. avgustom in 4. septembrom, nedolgo po poplavah. To verjetno pojasni okrepljeno zavedanje o pomembnosti podnebnih vprašanj.
[2] Anketiranci so morali med naslednjimi desetimi naključno razvrščenimi izzivi izbrati tri, ki so po njihovem mnenju najbolj pereči v njihovi državi: višji življenjski stroški, brezposelnost, podnebne spremembe, propadanje okolja, politična nestabilnost, dohodkovne neenakosti, dostop do zdravstvenega varstva, množične migracije, kibernetski napadi in terorizem.
Davki za pravičen prehod
Raziskava kaže, da bi 59 % Slovencev (kar je na ravni povprečja EU) pristalo na zvišanje dohodnine, če bi to pomagalo tistim z nižjimi dohodki, da se spopadejo s stroški zelenega prehoda. Od tega bi jih 50 % pristalo na zvišanje dohodnine za 1–2 %, medtem ko bi jih 9 % sprejelo zvišanje za 5–10 %.
Večina slovenskih anketirancev bi pozdravila še druge vrste podnebnih davkov. Tako bi jih na primer 74 % podprlo davčno reformo, s katero bi odpravili subvencije in davčne olajšave za letalska in vsa druga podjetja, ki so zelo odvisna od fosilnih goriv.
Mnenje podpredsednika EIB Kiriakosa Kakurisa:
»Zadnja raziskava EIB o podnebju kaže, da se Slovenci po katastrofalnih poplavah, ki so njihovo državo prizadele letošnje poletje, še bolj zavedajo podnebnih sprememb, s katerimi so se pripravljeni tudi odločno spopasti. Podnebne spremembe so uvrstili na sam vrh izzivov, s katerimi se sooča Slovenija. Pri tem se zavedajo, da prehod na podnebno nevtralen svet ne more uspeti brez odprave socialnih in ekonomskih neenakosti doma in po svetu. V Evropski investicijski banki smo popolnoma zavezani podpori pravičnemu prehodu, pri katerem ne bo nihče zapostavljen. Solidarnost in izvedljivi ukrepi so danes pomembnejši kot kdaj koli prej. EIB je pripravljena Sloveniji zagotoviti dodatno podporo pri odpravi posledic nedavnih poplav.«
Raziskava EIB o podnebju
Evropska investicijska banka je v sodelovanju s tržnoraziskovalno družbo BVA opravila šesto letno raziskavo EIB o podnebju. Z njo je temeljito izmerila mnenje ljudi o podnebnih spremembah. Cilj raziskave EIB o podnebju je v širši razpravi prispevati informacije o pogledih in pričakovanjih ljudi glede podnebnih ukrepov. V njej je med 7. avgustom in 4. septembrom 2023 sodelovalo več kot 30 000 oseb, starih 15 let in več. Za vsako od 35 vključenih držav (27 držav članic EU, Združene države Amerike, Kitajska, Združeno kraljestvo, Indija, Japonska, Južna Koreja, Kanada in Združeni arabski emirati) je bila izbrana reprezentativna skupina.
Evropska investicijska banka
Evropska investicijska banka (EIB) je banka Evropske unije, ki zagotavlja dolgoročno financiranje in je v lasti držav članic EU. Dejavna je v več kot 160 državah, kjer z dolgoročnim financiranjem primernih naložb prispeva k uresničevanju ciljev politik EU.
- EIB je v letu 2019 sprejela posodobljeno posojilno politiko, s katero je ukinila financiranje projektov s fosilnimi gorivi, vključno z zemeljskim plinom. To je storila kot prva večstranska razvojna banka.
- Ravno tako je kot prva večstranska razvojna banka v letu 2021 svoje finančne dejavnosti uskladila s Pariškim sporazumom.
- V svojem načrtu podnebne banke je skupina EIB predvidela, da bo v kritičnem desetletju 2021–2030 podprla za 1 bilijon € naložb v podnebne ukrepe in okoljsko trajnostnost.
- Zavezala se je tudi, da bo do leta 2025 delež naložb v podnebne ukrepe in okoljsko trajnostnost povečala na več kot 50 % vseh posojil na letni ravni (lani je ta cilj dosegla in presegla z 58 %).
EIB Global je veja skupine EIB, specializirana za posle zunaj Evropske unije. Je ključni partner strategije povezljivosti EU (Global Gateway). EIB Global namerava do konca leta 2027 podpreti za najmanj 100 milijard € naložb, kar je približno tretjina splošnega cilja strategije povezljivosti. V okviru Ekipe Evropa podpira močna, ciljno usmerjena partnerstva s sorodnimi razvojnimi finančnimi ustanovami in civilno družbo. Prek EIB Global in predstavništev po vsem svetu se skupina EIB približuje lokalnim skupnostim, podjetjem in ustanovam.
BVA Xsight
Družba BVA Xsight je pionirka na področju tržnega raziskovanja in svetovanja. Njenih 400 strokovnjakov, specialistov za številne sektorje, analizira edinstvene vidike življenja posameznikov. Rezultat tega so poglobljeni in uporabni vpogledi, ki izboljšujejo odločitve in uspešnost organizacij.
BVA Xsight deluje v Franciji in po svetu, pri čemer sodeluje z javnimi in zasebnimi organizacijami. Družba je za svojo inovativnost prejela več priznanj, izstopa pa po poklicni predanosti in zavzetosti svojih sodelavcev.
Družba BVA Xsight, ki sledi jasnemu poslanstvu, je bila ustanovljena leta 1970 v Franciji, danes pa je del mednarodne skupine BVA.
Več o BVA Xsight: www.bva.fr.